
Razstava Umetniki galerije GB predstavlja dela iz različnih časovnih obdobij, različnih avtorjev, različnih medijev. Združena v vizualno celoto, predstavljajo skupino umetnikov, ki jih druži skupno prepletanje, nadgrajevanje, nasprotovanje in tvorijo celotno kompozicijo izbranih del. Umetniki Galerije Bažato ne pripadajo isti generaciji, ne družijo jih podobni pristopi ali podobna razmišljanja – družita jih le čas in prostor, od 90. let do danes.



Nina Čelhar
Nina Čelhar (1990, Postojna) je končala dodiplomski in podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je prejela nagrado Akademije za posebne študijske dosežke. Eno leto je svoje znanje izpopolnjevala na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Svoja dela redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, na primer v Moderni galeriji (MG+MSUM), UGM Studiu in Ravnikar Gallery Space. Aktivno sodeluje na mednarodnjih rezidenčnih programih in umetnostnih sejmih, prejela je tudi številne nagrade, med drugim Essl Art Award CEE Collectors Invitation. Njena dela so vključena v zbirke, kot so Albertina – ESSL, Art Theorema in Riko. Čelhar živi in dela v Ljubljani.
Zlatan Vrkljan
Rojen v Zagrebu leta 1955. Leta 1979 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti Univerze v Zagrebu pri profesorju Šimetu Periću in do leta 1981 sodeloval pri mojstrski delavnici Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) s profesorjema Ljubom Ivančićem in Nikolo Reiserjem. Leta 1999 je predstavljal Hrvaško na 48. beneškem bienalu. Od leta 1987 do leta 1994 je bil docent na zagrebški akademiji likovnih umetnosti, kamor se je vrnil leta 2006 in kjer predava kot izredni profesor. Soustanovil je galerijo Arteria v Zagrebu, od leta 2014 je redni član HAZU.

Robert Šimrak
Njegovo umetniško področje združujejo množični mediji in slikarstvo. S prenosom vizualnih simbolov množične kulture v nov medij je ustvaril svoj unikaten izraz, ki nosi kritično sporočilo o medijski kulturi. Po uporabi računalniške grafike je sledil pomemben korak v Šimrakovem ustvarjanju s ciklom Nova gravitacija leta 2004, ki ga je nadgradil s ciklom Wireframe, kjer se poglobi v skrite pomene podobe in sodobne računalniške tehnike. Po obdobju digitalnega ustvarjanja se je Šimrak vrnil k slikarstvu, ki ga zdaj zaznamujejo poslikave distopičnih tem postapokaliptične družbe.

Robert Lozar
Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.

Nika Zupančič
Akademska slikarka (2003) in nominiranka Henklove umetniške nagrade (2013). Za sabo ima številne skupinske in solo razstave v Sloveniji in tujini. Njena dela se med drugim nahajajo v umetnostnozgodovinski zbirki Albertina (iz zbirke Essl) na Dunaju ter v muzeju sodobne umetnosti Arter v Istanbulu.

Mirko Bratuša
Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in tam tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato je še istega leta na ljubljanski Akademiji zaključil kiparsko specialko. Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za ustrezno obravnavo in vrednotenje javnih skulptur ter za njihovo strokovno konserviranje in restavriranje.

Milan Pajk
Rojen 6. decembra 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
V sredini sedemdesetih let 20. stoletja se je posvetil fotografiji in leta 1977 postal samostojni umetnik. Leta 1980 je z oblikovalcema Miljenkom Liculom in Rankom Novakom soustanovil studio Znak, ki je postal ena najvidnejših ustvarjalnih skupin na področju vizualnih komunikacij v Sloveniji.
Od leta 1987 do upokojitve je predaval na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani (ALU), leta 1991 kot izredni profesor. Njegove fotografije so objavljene v številnih tiskanih publikacijah s področja tržnih, kulturnih in drugih komunikacij. Ukvarja se tudi z modno fotografijo in fotografsko kritiko.

Lujo Vodopivec
Rojen 11. aprila 1951 v Ljubljani. Po končani pedagoški gimnaziji je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) pri profesorjih Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju, pri katerih je leta 1974 diplomiral in v letu 1976 pri Dragu Tršarju zaključil tudi kiparsko specialko. Kot štipendist ustanove Barnett Newman je študiral kiparstvo na New York Studio School v ZDA pri profesorjih Williamu G. Tuckerju in Sidneyju Geistu (1979-1980). Po vrnitvi je sprva ustvarjal kot samostojni umetnik in se zatem zaposlil na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 1984 postal docent ter leta 1990 izredni profesor in leta 2000 redni profesor za kiparstvo.

Herman Gvardjančič
Rojen 21. oktobra 1943 v naselju Gorenja vas – Reteče pri Škofji Loki. Po srednji šoli za oblikovanje je dve leti študiral na ljubljanski Pedagoški akademiji, danes Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF) in od leta 1964 slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 1968 diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju in leta 1971 končal specializacijo pri profesorju Zoranu Didku. Študijsko je potoval na Poljsko in v Nemčijo. Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah in leta 1991 postal samostojni kulturni delavec. Med letoma 1986 in 1997 je predaval risanje in slikanje na PEF, od leta 1987 kot docent in od leta 1990 kot izredni profesor. Leta 1996 je bil imenovan za rednega profesorja in predstojnika oddelka za slikarstvo na ALUO. Po upokojitvi živi in ustvarja v svojem rojstnem kraju.

Andrej Brumen Čop
Rojen 14. maja 1967 v Mariboru. Leta 1995 je končal študij slikarstva in dve leti kasneje tudi specialko pri profesorici Metki Kraševec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1997 je študiral slikarstvo na praški likovni akademiji kot štipendist češke vlade in zatem bival kot štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v newyorškem ateljeju leta 2000 in v berlinskem ateljeju leta 2009. Svoja dela predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Od leta 2009 predava risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF), kjer vodi tudi galerijo PEF.
