Trenutek na poti

Marko Šajn (1990) je vizualni umetnik, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe, umetniških publikacij ter v zadnjih letih tudi skulpture in prostorskih postavitev. Študiral je slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegov opus temelji na raziskovanju človeške figure kot univerzalne likovne enote – stilizirane, tipizirane in neindividualizirane.
Razstavljal je v MGLC v Ljubljani (2023), Galeriji KiBela v Mariboru (2024), Hiši kulture v Pivki (2019, 2023) ter na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Rojen v Zagrebu leta 1955. Leta 1979 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti Univerze v Zagrebu pri profesorju Šimetu Periću in do leta 1981 sodeloval pri mojstrski delavnici Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) s profesorjema Ljubom Ivančićem in Nikolo Reiserjem. Leta 1999 je predstavljal Hrvaško na 48. beneškem bienalu. Od leta 1987 do leta 1994 je bil docent na zagrebški akademiji likovnih umetnosti, kamor se je vrnil leta 2006 in kjer predava kot izredni profesor. Soustanovil je galerijo Arteria v Zagrebu, od leta 2014 je redni član HAZU.

Njegovo umetniško področje združujejo množični mediji in slikarstvo. S prenosom vizualnih simbolov množične kulture v nov medij je ustvaril svoj unikaten izraz, ki nosi kritično sporočilo o medijski kulturi. Po uporabi računalniške grafike je sledil pomemben korak v Šimrakovem ustvarjanju s ciklom Nova gravitacija leta 2004, ki ga je nadgradil s ciklom Wireframe, kjer se poglobi v skrite pomene podobe in sodobne računalniške tehnike. Po obdobju digitalnega ustvarjanja se je Šimrak vrnil k slikarstvu, ki ga zdaj zaznamujejo poslikave distopičnih tem postapokaliptične družbe.

Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.

Robert Černelč je bil rojen 1970 v Murski Soboti. Leta 1995 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študij iz slikarstva zaključil leta 1999 pri prof. Emeriku Bernardu, iz videa pa pri prof. Sreči Draganu. Leta 2000 je vpisal na isti Akademiji magistrski študij slikarstva pri prof. Hermanu Gvardjančiču in ga leta 2002 uspešno zaključil. Leta 2001 se je vpisal na magistrski študij filmske režije na AGRFT v Ljubljani. Študij je leta 2004 zaključil pri doc. Miranu Zupaniču s kratkim igranim filmom »Črvi«. V letih 1996 – 2001 je v domačem kraju Filovci organiziral likovne in filmske kolonije. Sam pa se je udeležil več likovnih kolonij in skupinskih razstav v Sloveniji in Evropi. V različnih filmih je sodeloval kot pomočnik režiserja in scenograf. Živi in dela v Ljubljani.

Oto Rimele je študijsko pot pričel na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nadaljeval pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1990 diplomiral pri prof. Emeriku Bernardu in dve leti kasneje zaključil slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Študijsko je potoval po Evropi, Veliki Britaniji in ZDA. Izpopolnjeval se je v Barceloni in leta 1994 ter 2008 v Parizu. November 2013 je preživel v slovenski umetniški rezidenci v Londonu, v oktobru 2018 pa je ustvarjal v umetniški rezidenci v Berlinu.

Akademska slikarka (2003) in nominiranka Henklove umetniške nagrade (2013). Za sabo ima številne skupinske in solo razstave v Sloveniji in tujini. Njena dela se med drugim nahajajo v umetnostnozgodovinski zbirki Albertina (iz zbirke Essl) na Dunaju ter v muzeju sodobne umetnosti Arter v Istanbulu.

Rodil se je leta 1973 v Murski Soboti. Leta 1999 je končal študij slikarstva na ALUO, pri profesorju Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu in leta 2002 magistriral. Kot samostojni kulturni ustvarjalec deluje od leta 2004. Za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave doma in na tujem. Danes deluje na relaciji Leipzig – Ljubljana in je zunanji sodelavec na ALUO, kjer je leta 2018 pridobil tudi naziv docent.

Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in tam tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato je še istega leta na ljubljanski Akademiji zaključil kiparsko specialko. Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za ustrezno obravnavo in vrednotenje javnih skulptur ter za njihovo strokovno konserviranje in restavriranje.