
Skupna razstava umetnikov/c Galerije Bažato z naslovom Trenutek na poti predstavlja nadaljevanje prejšnjih razstav Prostori na poti (2022) in Čas na poti (2023). Umetniki/ce v različnih medijih, kot so slikarstvo, kiparstvo, montaža in fotografija, raziskujejo simboliko, fluidnost in paradoksalnost časa – pojava, ki je hkrati univerzalen in izmuzljiv. Razstava tako združuje različne umetniške pristope, ki omogočajo vpogled v širok spekter interpretacij časa in njegovega vpliva na umetniško ustvarjanje. Simbolika “trenutka” pogosto vzpostavlja povezavo z minljivostjo, spremembami in introspekcijo, kar gledalce/ke spodbuja, da preučijo ne le linearni čas, temveč tudi dinamični niz medsebojno povezanih dogodkov, ki nosijo čustven in kulturni pomen. V širšem kulturnem okviru poudarjanje trenutka v sodobni umetnosti predstavlja odziv na pospešen ritem sodobnega sveta. Umetniki/ce se odzivajo na nenehno pritiskajočo homogenizacijo digitalne kulture, ki poenoti pomen preteklosti in prihodnosti v enoten časovni okvir. S tem postavljajo v ospredje edinstveno vrednost sedanjega trenutka, ki združuje osebno in kolektivno izkušnjo.
Z različnimi materialnimi in formalnimi pristopi razstavljena dela odražajo to raziskovanje časa in njegovih kompleksnih dimenzij ter preizprašujejo možnosti, kako
se čas lahko materializira v umetnosti tako v cikličnih ritmih, ali v trenutkih zastoja, ki prekinjajo njegov nenehni tek. Razstava vključuje dela, ustvarjena med letoma 1990 in 2024 v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Raznolika umetniška produkcija ponuja bogat mozaik interpretacij časa, ki artikulirajo univerzalno, a globoko osebno doživljanje tega pojava, povezujejo različne časovne dimenzije ter gledalce/ke izzivajo, da prepoznajo, kako čas oblikuje naše vsakdanje izkušnje.
Urša Roženbergar Šega

Marko Šajn
Marko Šajn (1990) je študiral slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Deluje na področjih slikarstva, risbe, grafike in umetniških publikacij. Od leta 2015 je njegova dela pogosto mogoče videti na skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja na podeželju okoli Pivke.

Robert Lozar
Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.

Mirko Bratuša
Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in tam tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato je še istega leta na ljubljanski Akademiji zaključil kiparsko specialko. Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za ustrezno obravnavo in vrednotenje javnih skulptur ter za njihovo strokovno konserviranje in restavriranje.
Marjan Gumilar
Rojen je bil leta 1956 v Murski Soboti. Od leta 1976 do 1980 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALUO) v Ljubljani. Od leta 1987 do 2007 je deloval kot samostojni umetnik. Vsa leta je samostojno razstavljal ter sodeloval na skupinskih in tematskih doma in v tujini. Poleg slikarstva se je v tem obdobju začel intenzivneje ukvarjati tudi s filmskim ustvarjanjem.

Herman Gvardjančič
Rojen 21. oktobra 1943 v naselju Gorenja vas – Reteče pri Škofji Loki. Po srednji šoli za oblikovanje je dve leti študiral na ljubljanski Pedagoški akademiji, danes Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF) in od leta 1964 slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 1968 diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju in leta 1971 končal specializacijo pri profesorju Zoranu Didku. Študijsko je potoval na Poljsko in v Nemčijo. Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah in leta 1991 postal samostojni kulturni delavec. Med letoma 1986 in 1997 je predaval risanje in slikanje na PEF, od leta 1987 kot docent in od leta 1990 kot izredni profesor. Leta 1996 je bil imenovan za rednega profesorja in predstojnika oddelka za slikarstvo na ALUO. Po upokojitvi živi in ustvarja v svojem rojstnem kraju.

Andrej Brumen Čop
Rojen 14. maja 1967 v Mariboru. Leta 1995 je končal študij slikarstva in dve leti kasneje tudi specialko pri profesorici Metki Kraševec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1997 je študiral slikarstvo na praški likovni akademiji kot štipendist češke vlade in zatem bival kot štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v newyorškem ateljeju leta 2000 in v berlinskem ateljeju leta 2009. Svoja dela predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Od leta 2009 predava risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF), kjer vodi tudi galerijo PEF.

Ivo Prančič
Rojen 2. junija 1955 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 1982 diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu, pri katerem je leta 1984 končal tudi slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na številnih potovanjih. Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh večjih galerijah v Sloveniji je reden gost razstavnih prostorov Avstrije, posebej na Koroškem. Razstavljal je na Hrvaškem, v Črni gori, na skupinskih razstavah v Franciji in na Kitajskem ter v Galeriji Zala in v Cankarjevem domu v Ljubljani. Študijsko je potoval po Italiji, leta 1990 s štipendijo sklada Moša Pijade. Študijsko je večkrat bival v Parizu, po nekaj mesecev v letih 1991 in 1999 kot gostujoči umetnik Cité internationale des arts in leta 1993 s štipendijo francoske vlade. Kot samostojni umetnik ustvarja in živi v Ljubljani.

Ana Sluga
Rojena leta 1981 v Ljubljani. Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2004 diplomirala in kasneje tudi magistrirala. Del podiplomskega študija fotografije je opravljala tudi na umetniški akademiji v estonski prestolnici Talin.
Živi in dela v Ljubljani, kot docentka poučuje fotografijo na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici.

Jane Štravs
Rodil se je leta 1965 v Ljubljani. Od leta 1982 je imel več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na okoli sto skupinskih predstavitvah.
Leta 2003 je založba ZRC SAZU izdala fotografsko monografijo njegovih del Photographic Incarnations (Fotografske inkarnacije) s spremnimi besedili Marine Gržinić in W. J. T. Mitchella. Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Med odmevnejšimi serijami fotografij, so črno-bele fotografije New Yorka kjer so na monokromatičnem ozadju predmeti postavljeni preprosto, včasih s ponavljajočim gibanjem, tako da tvorijo enigmatične ikone iz gibajočih se podob.
Živi in dela kot samostojni fotograf v Ljubljani.
