Izbor del za razstavo v Galeriji Bažato temelji predvsem na delih zadnjega obdobja z nekaj reminiscencami na starejša dela, ki v razstavo niso umeščena retrospektivno, temveč kot način združevanja avtorjevih idej iz preteklosti z avtorskimi izzivi sedanjosti. Izbor del je ob pisanju teksta zgolj okviren, saj je za kiparstvo nasploh, za dela in način kiparskega razmišljanja Luja Vodopivca pa še toliko bolj pomembno, da dela korespondirajo s prostorom.
Kot je dejal v omenjenem intervjuju v Delu, kipi v galeriji funkcionirajo drugače kot v ateljeju, »tako kot ljudje, če kam gredo. Prostori spremenijo videz ali tudi namembnost kipov. Ne spremenijo koncepta ali konteksta kipa, pač pa njegovo prepoznavanje. To, do katere mere se ti kip da. Nekje ga lahko bereš, drugod ne«.
Ta aspekt seveda ni naključen, Prvi referenčni okvir klasičnega kiparstva mu je dala v sedemdesetih letih ljubljanska akademija, ki je v pristopu in študijskem procesu izkušnje črpala v zagrebški akademiji. Izvorno močna referenca v širšem kontekstu je bil takrat Meštrović, pri katerem je študiral tudi Vodopivčev profesor Zdenko Kalin, vplivno za naš prostor pa je bilo vsekakor tudi gostovanje Henryja Moora v Ljubljani leta 1955.
Iz Vodopivčevega opusa je razvidna izredna teoretična podkovanost, ki se pri klasikih nadaljuje tudi z Brancusijem, Giacomettijem in Duchampom, Ješa Denegri pa v katalogu Vodopivčeve pregledne razstave v Moderni galeriji leta 1999 zapiše, da je referenčni okvir njegove kulturne in kiparske erudicije naveza Clement Greenberg-Antony Caro-William Tucker canceltimesharegeek. Zato Vodopivca označi kot »temeljito izobraženega modernista z domišljijo in duhovitostjo razigranega postmodernista ali pa za ludističnega postmodernista s skrupulozno izobrazbo modernista, ki je prav v križanju paradigem zelo samosvoj in netipičen avtorski profil«. Netipičen tudi zato, ker ga karakterno krasi večna zvedavost, zaradi katere pogosto poseže v različna polja umetnosti in znanosti, najpogosteje na področje literature.
Goran Milovanović
Odlomek uvoda v razstavo Ta zelena roža, objavljenega v tiskani izdaji kataloga ob razstavi.
Lujo Vodopivec
Rojen 11. aprila 1951 v Ljubljani. Po končani pedagoški gimnaziji je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) pri profesorjih Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju, pri katerih je leta 1974 diplomiral in v letu 1976 pri Dragu Tršarju zaključil tudi kiparsko specialko. Kot štipendist ustanove Barnett Newman je študiral kiparstvo na New York Studio School v ZDA pri profesorjih Williamu G. Tuckerju in Sidneyju Geistu (1979-1980). Po vrnitvi je sprva ustvarjal kot samostojni umetnik in se zatem zaposlil na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 1984 postal docent ter leta 1990 izredni profesor in leta 2000 redni profesor za kiparstvo.