SPONTANOST IN IGRIVOST
Likovna dela akademskega slikarja Milana Eriča zaznamuje spontanost , kjer se v igrivem prepletanju povezujeta slikarjeva intuicija in raziskovanje slikarskih tehnik. Na ta način razvija svojo umetniško izpoved in gradi opus, ki je obsežen ter prepoznaven. Eričeva likovna dela so polna dinamično gibljivih razmerjih med strukturno in semantično organizacijo podob, kjer avtor išče prvobitnost in posebno sproščenost podob. Tematski ali širši vsebinski poudarki gradijo svojo moč pripovedi in vizualne izraznosti tudi na čustvih kot so smeh, humor, komičnost in celo v določenih delih še ironija, parodija, farsa, groteska, sarkazem in vseobsegajoča karnevalskost. Eričevo likovno ustvarjenje je torej napolnjeno z vizualno gibljivo likovno materijo, sestavljeno iz alegoričnih in simboličnih elementov. Pri likovnih alegorijah slikar na prvi pogled prepoznavne motive rahlo odmika od logike z odpiranjem skritih pomenov, razprostiranjem podpomenov, s pomikanjem proti čutnosti. Na simbolni ravni podobe presegajo nazornost in vsakdanjost, da tisto, kar je prikazano, naslikano ali upodobljeno nadgrajuje danost in nakazuje na nekaj drugega. Na simbolnih planjavah avtor lahko preigrava skrivnostnost, domišljijskost, igrivost, fantastičnost in neobičajnost; tu lahko izjemno preseneča in ohranja zanj značilno nepredvidljivost. To, kar vidimo, je avtorjev likovni »življenjski svet«, postavljen nasproti pretiranemu objektivizmu in vsakdanjosti. Tudi v pregledni razstavi del z naslovom Reprospektiva, kakor zgoraj, tako spodaj.
Eričeva dela zaznamuje posebno urejena notranja in zunanja struktura likovnega dela, ki vztraja na fleksibilnosti, variabilnosti in kombinatorni igri posameznih delov slik. Podobe so odprte, premične in strukturno gibljive forme, saj umetnik pogostokrat išče prvobitnosti in na takšni ravni raziskuje posebne poglede ali neobičajne položaje. Skozi avtorsko izdelano logiko prikaza upodobljeno pogostokrat lebdi ali leti, saj je spremenjena običajnost pogleda ali položaja (zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj) in tudi prostor se v slikah nekako razlije in s tem spodbudi nevsakdanje občutenje prostora-časa (neopredeljena časovnost, prej, pozneje, prvi, zadnji, minulo, zdajšnje, kratkost, hipnost, dolgost). Razstavljena serija del je narejena v tehnikah akrila, akrilnih razpršil in polivanke s tušem. Tematika nastaja na podlagi preizkušanja različnih učinkov tehnik, pri čemer v kozmičnih prizoriščih gibajoče se (plavajoče) strukture (figure) delujejo skoraj iluzionistično. Tako nastaja avtorjev svet kozmičnega, čisto osebni domišljijski let v vakumu neskončnih planjav vesolja. In prav tam obstaja tisti posebna mirnost, ki v zadnjih letih močno privlači umetnik, da jo oživlja na platnih.
Eriču pa je blizu še naključnost. Ta se v prelivanjih lis, pack, barvnih kapelj, barvnih zaplat, z vrtenjem, obračanjem platna, razlivanjem ter s posegi čopiča oblikuje v željene forme. Naključnost zaživi v oblikah, tako se ustvari vsebina in urejen prepoznavni vizualni sistem, kjer vsebine slike postajajo refleksije in se intenzivno ter celo skrivnostno odmikajo od gole danosti, predmetne zavesti, ter vstopajo v brezčasje in brezprostorje.
Dr. Sarival Sosič
MILAN ERIČ
Milan Erič, rojen 31. 10. 1956 v Slovenj Gradcu. Leta 1979 diplomira na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1981 konča slikarsko specialko na isti šoli. V letih 1984-1998 v soavtorstvu z Zvonetom Čohom ustvarita risani film Socializacija bika( nagrada Grand Prix Portorož 1998, nagrada Prešernovega sklada (2000), nagrada za humor na festivalu animiranega filma v Stuttgartu 2001). Leta 2006 prejme plaketo Hinka Smrekarja na 9.Slovenskem bienalu ilustracije, leta 2019 pa nagrado Hinka Smrekarja na 13.Bienalu slovenske ilustracije. Istega leta prejme nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo na področju slikarstva in nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo Društva slovenskih ustvarjalcev animiranega filma . Leta 2023 na 12. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj prejme nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za življenjsko delo na področju risbe .
Ukvarja se s slikarstvom in ilustracijo. Svoja slikarska dela in risbe predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah od leta 1980 v Sloveniji in tujini.
Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov.