Prostori na poti

Gordana Bakić

Mirko Bratuša

Andrej Brumen Čop

Robert Černelč

Milan Erič

Mitja Ficko

Jelka Flis

Gustav Gnamuš

Marjan Gumilar

Herman Gvardjančič

Jurij Kalan

Dušan Kirbiš

Aleksij Kobal

Robert Lozar

Živko Marušič

Maruša Meglič

Milan Pajk

Ivo Prančič

Oto Rimele

Ana Sluga

Robert Šimrak

Jane Štravs

Lujo Vodopivec

Marij Vrenko

Zlatan Vrkljan

07.07.2022 - 31.08.2022

Izpostavljanje in poudarjanje prostora, kot neomejene entitete v kateri so in se gibljejo telesa in v kateri se pojavljajo dogodki, je rdeča nit tokratne razstave v Galeriji Bažato. Sedemindvajset umetnikov se je spoprijelo z osnovno likovno prvino, ki jo obravnavajo vsak na svoj in svojevrsten način.

Predvsem so to prostori, ki so pomembni za razumevanje fizičnega Vesolja, in ki so sami po sebi entiteta in povezava med entitetami kot deli pojmovnega ogrodja. Pojmovanja posameznih slik oziroma njihovi naslovi nas opozarjajo, kako široko je lahko zastavljena orientacija človeka v prostoru, kako različno pojmujemo prostor in njegovo dojemanje, ki sta del psihološkega procesa, odvisnega od kulturnega okolja, družbe, tradicije in posameznih interesov.

Na razstavi se srečamo z razprostrtim nebom nad Ljubljano, stopimo v sosesko na poti na jug, preučujemo transformacije, se srečujemo z reševalnimi ekipami, opazujemo oblake, se potapljamo v akvarije, sledimo otroški igri na poti skozi mesto kot omejenem prostoru na križišču prometnih poti, seveda z vidika zgoščenega kulturnega prostora ob stalnem spreminjanju in nastopanju v različnih oblikah in funkcijah.
Gordana Bakić
Mirko Bratuša
Andrej Brumen Čop
Robert Černelč
Milan Erič
Mitja Ficko
Jelka Flis
Gustav Gnamuš
Marjan Gumilar
Herman Gvardjančič
Jurij Kalan
Dušan Kirbiš
Aleksij Kobal
Robert Lozar
Živko Marušič
Maruša Meglič
Milan Pajk
Ivo Prančič
Oto Rimele
Ana Sluga
Robert Šimrak
Jane Štravs
Lujo Vodopivec
Marij Vrenko
Zlatan Vrkljan
Uroš Weinberger
Nika Zupančič

Marij Vrenko
Več o umetniku
Zlatan Vrkljan

Rojen v Zagrebu leta 1955. Leta 1979 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti Univerze v Zagrebu pri profesorju Šimetu Periću in do leta 1981 sodeloval pri mojstrski delavnici Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) s profesorjema Ljubom Ivančićem in Nikolo Reiserjem. Leta 1999 je predstavljal Hrvaško na 48. beneškem bienalu. Od leta 1987 do leta 1994 je bil docent na zagrebški akademiji likovnih umetnosti, kamor se je vrnil leta 2006 in kjer predava kot izredni profesor. Soustanovil je galerijo Arteria v Zagrebu, od leta 2014 je redni član HAZU.

Več o umetniku
Živko Marušič

Slovenski slikar, ki se je rodil leta 1945 v Colorno, Italija. Marušič je najprej od 1967 do 1971 študiral na slikarski akademiji v Benetkah, kasneje od 1971 do 1973 pa še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 končal specialko. Sedaj dela kot svoboden umetnik in večinoma živi v Kopru. Marušič je izvrsten kolorist in prejemnik številnih nagrad in odličij.

Več o umetniku
Robert Šimrak

Njegovo umetniško področje združujejo množični mediji in slikarstvo. S prenosom vizualnih simbolov množične kulture v nov medij je ustvaril svoj unikaten izraz, ki nosi kritično sporočilo o medijski kulturi. Po uporabi računalniške grafike je sledil pomemben korak v Šimrakovem ustvarjanju s ciklom Nova gravitacija leta 2004, ki ga je nadgradil s ciklom Wireframe, kjer se poglobi v skrite pomene podobe in sodobne računalniške tehnike. Po obdobju digitalnega ustvarjanja se je Šimrak vrnil k slikarstvu, ki ga zdaj zaznamujejo poslikave distopičnih tem postapokaliptične družbe.

Več o umetniku
Robert Lozar

Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.

Več o umetniku
Robert Černelč

Robert Černelč je bil rojen 1970 v Murski Soboti. Leta 1995 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študij iz slikarstva zaključil leta 1999 pri prof. Emeriku Bernardu, iz videa pa pri prof. Sreči Draganu. Leta 2000 je vpisal na isti Akademiji magistrski študij slikarstva pri prof. Hermanu Gvardjančiču in ga leta 2002 uspešno zaključil. Leta 2001 se je vpisal na magistrski študij filmske režije na AGRFT v Ljubljani. Študij je leta 2004 zaključil pri doc. Miranu Zupaniču s kratkim igranim filmom »Črvi«. V letih 1996 – 2001 je v domačem kraju Filovci organiziral likovne in filmske kolonije. Sam pa se je udeležil več likovnih kolonij in skupinskih razstav v Sloveniji in Evropi. V različnih filmih je sodeloval kot pomočnik režiserja in scenograf. Živi in dela v Ljubljani.

Več o umetniku
Oto Rimele

Oto Rimele je študijsko pot pričel na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nadaljeval pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1990 diplomiral pri prof. Emeriku Bernardu in dve leti kasneje zaključil slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Študijsko je potoval po Evropi, Veliki Britaniji in ZDA. Izpopolnjeval se je v Barceloni in leta 1994 ter 2008 v Parizu. November 2013 je preživel v slovenski umetniški rezidenci v Londonu, v oktobru 2018 pa je ustvarjal v umetniški rezidenci v Berlinu.

Več o umetniku
Mitja Ficko

Rodil se je leta 1973 v Murski Soboti. Leta 1999 je končal študij slikarstva na ALUO, pri profesorju Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu in leta 2002 magistriral. Kot samostojni kulturni ustvarjalec deluje od leta 2004. Za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave doma in na tujem. Danes deluje na relaciji Leipzig – Ljubljana in je zunanji sodelavec na ALUO, kjer je leta 2018 pridobil tudi naziv docent.

Več o umetniku
Mirko Bratuša

Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in tam tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato je še istega leta na ljubljanski Akademiji zaključil kiparsko specialko. Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za ustrezno obravnavo in vrednotenje javnih skulptur ter za njihovo strokovno konserviranje in restavriranje.

Več o umetniku
Milan Pajk

Rojen 6. decembra 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
V sredini sedemdesetih let 20. stoletja se je posvetil fotografiji in leta 1977 postal samostojni umetnik. Leta 1980 je z oblikovalcema Miljenkom Liculom in Rankom Novakom soustanovil studio Znak, ki je postal ena najvidnejših ustvarjalnih skupin na področju vizualnih komunikacij v Sloveniji.
Od leta 1987 do upokojitve je predaval na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani (ALU), leta 1991 kot izredni profesor. Njegove fotografije so objavljene v številnih tiskanih publikacijah s področja tržnih, kulturnih in drugih komunikacij. Ukvarja se tudi z modno fotografijo in fotografsko kritiko.

Več o umetniku