
Izpostavljanje in poudarjanje prostora, kot neomejene entitete v kateri so in se gibljejo telesa in v kateri se pojavljajo dogodki, je rdeča nit tokratne razstave v Galeriji Bažato. Sedemindvajset umetnikov se je spoprijelo z osnovno likovno prvino, ki jo obravnavajo vsak na svoj in svojevrsten način.
Predvsem so to prostori, ki so pomembni za razumevanje fizičnega Vesolja, in ki so sami po sebi entiteta in povezava med entitetami kot deli pojmovnega ogrodja. Pojmovanja posameznih slik oziroma njihovi naslovi nas opozarjajo, kako široko je lahko zastavljena orientacija človeka v prostoru, kako različno pojmujemo prostor in njegovo dojemanje, ki sta del psihološkega procesa, odvisnega od kulturnega okolja, družbe, tradicije in posameznih interesov.
Na razstavi se srečamo z razprostrtim nebom nad Ljubljano, stopimo v sosesko na poti na jug, preučujemo transformacije, se srečujemo z reševalnimi ekipami, opazujemo oblake, se potapljamo v akvarije, sledimo otroški igri na poti skozi mesto kot omejenem prostoru na križišču prometnih poti, seveda z vidika zgoščenega kulturnega prostora ob stalnem spreminjanju in nastopanju v različnih oblikah in funkcijah.
Gordana Bakić
Mirko Bratuša
Andrej Brumen Čop
Robert Černelč
Milan Erič
Mitja Ficko
Jelka Flis
Gustav Gnamuš
Marjan Gumilar
Herman Gvardjančič
Jurij Kalan
Dušan Kirbiš
Aleksij Kobal
Robert Lozar
Živko Marušič
Maruša Meglič
Milan Pajk
Ivo Prančič
Oto Rimele
Ana Sluga
Robert Šimrak
Jane Štravs
Lujo Vodopivec
Marij Vrenko
Zlatan Vrkljan
Uroš Weinberger
Nika Zupančič

Robert Lozar
Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.

Mirko Bratuša
Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in tam tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato je še istega leta na ljubljanski Akademiji zaključil kiparsko specialko. Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko. Za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes je leta 2006 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za ustrezno obravnavo in vrednotenje javnih skulptur ter za njihovo strokovno konserviranje in restavriranje.
Marjan Gumilar
Rojen je bil leta 1956 v Murski Soboti. Od leta 1976 do 1980 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALUO) v Ljubljani. Od leta 1987 do 2007 je deloval kot samostojni umetnik. Vsa leta je samostojno razstavljal ter sodeloval na skupinskih in tematskih doma in v tujini. Poleg slikarstva se je v tem obdobju začel intenzivneje ukvarjati tudi s filmskim ustvarjanjem.

Lujo Vodopivec
Rojen 11. aprila 1951 v Ljubljani. Po končani pedagoški gimnaziji je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) pri profesorjih Zdenku Kalinu in Dragu Tršarju, pri katerih je leta 1974 diplomiral in v letu 1976 pri Dragu Tršarju zaključil tudi kiparsko specialko. Kot štipendist ustanove Barnett Newman je študiral kiparstvo na New York Studio School v ZDA pri profesorjih Williamu G. Tuckerju in Sidneyju Geistu (1979-1980). Po vrnitvi je sprva ustvarjal kot samostojni umetnik in se zatem zaposlil na ALUO v Ljubljani, kjer je leta 1984 postal docent ter leta 1990 izredni profesor in leta 2000 redni profesor za kiparstvo.

Jelka Flis
Leta 1983 je diplomirala na oddelku za slikarstvo pod mentorstvom prof. Kiarja Meška na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1985 končala tudi slikarsko specialko pri prof. Andreju Jemcu. Živi in ustrvarja v Ljubljani.

Herman Gvardjančič
Rojen 21. oktobra 1943 v naselju Gorenja vas – Reteče pri Škofji Loki. Po srednji šoli za oblikovanje je dve leti študiral na ljubljanski Pedagoški akademiji, danes Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF) in od leta 1964 slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 1968 diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju in leta 1971 končal specializacijo pri profesorju Zoranu Didku. Študijsko je potoval na Poljsko in v Nemčijo. Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah in leta 1991 postal samostojni kulturni delavec. Med letoma 1986 in 1997 je predaval risanje in slikanje na PEF, od leta 1987 kot docent in od leta 1990 kot izredni profesor. Leta 1996 je bil imenovan za rednega profesorja in predstojnika oddelka za slikarstvo na ALUO. Po upokojitvi živi in ustvarja v svojem rojstnem kraju.

Andrej Brumen Čop
Rojen 14. maja 1967 v Mariboru. Leta 1995 je končal študij slikarstva in dve leti kasneje tudi specialko pri profesorici Metki Kraševec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1997 je študiral slikarstvo na praški likovni akademiji kot štipendist češke vlade in zatem bival kot štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v newyorškem ateljeju leta 2000 in v berlinskem ateljeju leta 2009. Svoja dela predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Od leta 2009 predava risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF), kjer vodi tudi galerijo PEF.

Ivo Prančič
Rojen 2. junija 1955 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 1982 diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu, pri katerem je leta 1984 končal tudi slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na številnih potovanjih. Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh večjih galerijah v Sloveniji je reden gost razstavnih prostorov Avstrije, posebej na Koroškem. Razstavljal je na Hrvaškem, v Črni gori, na skupinskih razstavah v Franciji in na Kitajskem ter v Galeriji Zala in v Cankarjevem domu v Ljubljani. Študijsko je potoval po Italiji, leta 1990 s štipendijo sklada Moša Pijade. Študijsko je večkrat bival v Parizu, po nekaj mesecev v letih 1991 in 1999 kot gostujoči umetnik Cité internationale des arts in leta 1993 s štipendijo francoske vlade. Kot samostojni umetnik ustvarja in živi v Ljubljani.

Ana Sluga
Rojena leta 1981 v Ljubljani. Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2004 diplomirala in kasneje tudi magistrirala. Del podiplomskega študija fotografije je opravljala tudi na umetniški akademiji v estonski prestolnici Talin.
Živi in dela v Ljubljani, kot docentka poučuje fotografijo na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici.

Jane Štravs
Rodil se je leta 1965 v Ljubljani. Od leta 1982 je imel več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na okoli sto skupinskih predstavitvah.
Leta 2003 je založba ZRC SAZU izdala fotografsko monografijo njegovih del Photographic Incarnations (Fotografske inkarnacije) s spremnimi besedili Marine Gržinić in W. J. T. Mitchella. Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Med odmevnejšimi serijami fotografij, so črno-bele fotografije New Yorka kjer so na monokromatičnem ozadju predmeti postavljeni preprosto, včasih s ponavljajočim gibanjem, tako da tvorijo enigmatične ikone iz gibajočih se podob.
Živi in dela kot samostojni fotograf v Ljubljani.
