Na razstavi v Galeriji Bažato se Robert Lozar predstavlja s cikli, ki jih gradi nekaj zadnjih let, kot so Slike v slikah, Črvine, abstrahirane krajine in bele ali prazne slike, kot jih avtor poimenuje. V osnovi gre še vedno za problemski sklop, ali rdečo nit njegovega slikarstva, ki se dotika reševanja prostorskih problemov, oziroma preizpraševanja o prostoru.
Lozar v teh ciklih nadaljuje raziskovanje iluzije tridimenzionalnega prostora v slikarstvu. V ciklu slik v sliki realistično upodablja svoje slike abstraktnih pokrajin. V delih zaznamo širjenje prostora preko samega okvirja slike. Ko pa takšno sliko naslika v drugo sliko kot sliko na steni, ta učinek in težnje izniči, oziroma predrugači. Z naslikano sliko na steni namreč Lozar namensko poudarja dvodimenzionalno slikarsko površino in nas odvrača od vstopa v globino slike, obenem pa nas ujame v zanko iluzije, kjer se na prvi moment ne zavedamo podvojitve prostora, kljub temu, da so perspektive pogleda običajno zamaknjene v levo ali desno, kar spodbudi dvom.
Tudi tu abstraktne kompozicije umešča ali postavlja v mimetičen prostor. Ta rešitve nam, zaradi izrazite plastičnosti abstraktnih form, vzpostavljajo dialog z abstraktnim iluzionizmom, kjer iluzijo tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini doseže z dodanimi elementi.
Goran Milovanović
(Odlomek iz besedila ob razstavi)
Robert Lozar
Rojen 3. novembra 1967 v Novem Mestu. Leta 1993 je diplomiral pri profesorici Metki Krašovec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU. Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni oziroma glavni urednik revije Likovne besede. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja (DLUD) in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pri kateri je leta 2015 postal podpredsednik Umetniškega sveta. Živi in dela kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture in predava na IAM, Visoki šoli za multimedije v Ljubljani.