Tempo, tempo

Koreografija skupnosti

Razstava Tempo, tempo v ljubljanski Galeriji Bažato predstavlja pregled del Marka Šajna, nastalih med letoma 2021 in 2026. Izbor slik, grafik, risb in skulptur razkriva, kako se njegova umetniška praksa postopoma razvija v prepoznaven vizualni jezik, utemeljen na principih ponavljanja, variiranja motivov in doslednega izčiščevanja forme. Razstava ponuja podroben vpogled v delo uveljavljajočega se umetnika, katerega osrednje vsebinsko izhodišče so medsebojni odnosi.

Avtorjeva motivika temelji izključno na človeški figuri. Slednja je stilizirana, brez obraznih potez, univerzalna v svoji prepoznavnosti in izpraznjena partikularnih karakteristik. Figura kot znak. Figura kot skupni imenovalec. Figura kot matrica. Takšna tipizacija vzpostavi berljiv sistem piktogramov, s katerim umetnik vzpostavlja različne situacije, napetosti in bližine med telesi. V tem pogledu se Marko Šajn približa relacijskemu razumevanju družbe. Posameznik ni izolirana enota, temveč vozlišče v mreži odnosov, ki ga oblikujejo in hkrati omejujejo. Skupnost ni nekaj, kar preprosto obstaja, temveč nekaj, kar se vzpostavi šele skozi povezave, skozi bližine, opore, pritiske in odmike. Ko se te povezave spremenijo, se spremeni tudi skupnost. Ko se prekinejo, se pokaže, kako pogojeno je tisto, kar imamo za samoumevno.

V slikah in grafikah Marka Šajna je ključen način gradnje kompozicije. Prizori so postavljeni v enostaven, nedoločen prostor, v katerem so figure in barvne ploskve organizirane centralno in pogosto krožno, kot da se elementi zbirajo v središču slikovnega polja in okoli njega gravitirajo. Ritem nastaja iz ponovitev podobnih oblik, iz njihovega premikanja po površini in iz natančno odmerjenih razmerij med barvnimi polji. Primarna paleta deluje kot vizualni poudarek, ki kompoziciji daje jasnost in napetost, brez potrebe po dodatnih pripovednih oznakah.

Na razstavi so v manjšem številu zastopane tudi risbe. Njihova funkcija ni samostojna. Gre za delovni material, s katerim umetnik določi kompozicijo, razmerja in težo posameznih ploskev. Iz tega je razvidno miselno in produkcijsko ozadje, ki vodi do končnega izdelka ter kaže na metodičnost avtorja in njegovo nagnjenost do sistematičnega načina grajenja podob.

Predstavljeni kiparski sklop značilno umetnikovo ikonografijo prenese s ploskve v prostor. Skulpture so izdelane iz gradbenih materialov (stiropor, poliuretanska pena itn.) ter iz jekla, bodisi v obliki plošč bodisi iz okroglih palic. V grobem jih je mogoče razdeliti na tri segmente: kubične volumne iz gradbenih materialov, kjer se iz kompaktnega jedra izluščijo stilizirani udi in obrisi teles; ploskovite izreze iz jeklenih plošč, sestavljene v prostorske kompozicije; ter linearne konstrukcije iz okroglih jeklenih palic, ki delujejo kot risbe v prostoru. Skulpture poleg prostorske razsežnosti vpeljejo tudi haptično izkušnjo materiala. Tam, kjer slika vztraja pri ploskvi in jasnosti, kip poudari teksturo in težo materiala ter spoje in tudi samo konstrukcijo.

Postavitev pregledne razstave ne ponuja enoznačnih razlag, temveč situacije, različne koreografije, v katerih se pomen oblikuje v odnosu med delom in gledalcem. Dvoumnost figurativnih gest je pri tem ključna. Ista drža se lahko bere kot bližina ali pritisk, kot pomoč ali napad, odvisno od konteksta in izkušnje opazovalca. Naslovni tempo pa napeljuje tudi na pospešene družbene spremembe, ki narekujejo ritem malega človeka in premeščajo meje med stabilnostjo in negotovostjo. V tem kontekstu umetniška praksa Marka Šajna deluje kot povabilo k upočasnitvi in refleksiji – kaj pomeni stati ob drugem, vztrajati skupaj, biti opora.

Adrijan Praznik, kurator razstave