Nabor del na razstavi v galeriji Bažato je nastajal skozi zadnje desetletje in več. Je kakor dnevnik, ki ne beleži časa, vsaj ne v smislu linearnega dojemanja časa, marveč beleži občutja, ki jih je to obdobje porajalo. Posamezna dela ali serije so odsev umetnikovega okolja ali notranjih pokrajin, fascinacij in preokupacij. Fantazij in fantazmov. Na platnu in še posebej na papirju se razlivajo zadnja poglavja iz družinske psihodrame, bivanjska vprašanja, aluzije na vzornike (denimo Jean Genet), podobe narave in živalskega sveta ter asociativna povednost predmetov (papirnate ladjice, šivanke, čajniki). Umetnik je dve seriji na razstavi posvetil ostarelima staršema, kjer so razrvani odnosi pod površino omehčani z dogajanjem v ribniku in na vrtu. Prisotnost materine podobe sredi slikovitega vrta domače hiše pod Pohorjem je poklon njeni stanovitnosti in krhkosti obenem, vitalnost in neobvladljivost bližnjega, a oddaljenega močvirja pa prikaz dojemanja očetovega značaja in vloge.
Posebno mesto v umetnikovem opusu imajo tudi žuželke, čebele, muhe in na razstavi prisotne vešče, ki jih lahko interpretiramo v smislu pripisanih značajskih potez, bežnosti in determiniranosti njihovih življenj ter doživljanja skozi razne čute (utripanje kril, brenčanje rojev).
Podobno lahko skozi asociacije in pripisane pomene beremo upodobitve predmetov, protislovje ladjice iz papirja, šivanko ujeto na platnu, vrtinec jate papirnatih žerjavov. Izbor del je na enem mestu preboden z malima prizoroma nekonvencionalnih seksualnih praks, ki z mero sramežljivosti demonstrirajo umetnikovo pozicijo v odnosu do telesnega užitka. Slikarstvo Andreja Brumna Čopa zaznamuje iskanje reda znotraj nereda, miru sredi kaosa življenja. Skozi poigravanje z materialom in obvladovanjem likovnih tehnik se umetnik, omrežen od dražljajev v intimnem, družinskem, družbenem in naravnem okolju, svoje nemoči, naj bo navidezna ali resnična, osvobaja s vsakodnevno prakso slikarskega izraza. Kot mandale na ovojnicah računov za energente in druge banalne vsakodnevne obremenitve, je ustvarjanje Andreja Brumna Čopa upor zoper ravnodušnost in grobost preteklega desetletja in več.
Jure Kirbiš
(Odlomek iz besedila ob razstavi)
Andrej Brumen Čop
Rojen 14. maja 1967 v Mariboru. Leta 1995 je končal študij slikarstva in dve leti kasneje tudi specialko pri profesorici Metki Kraševec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Leta 1997 je študiral slikarstvo na praški likovni akademiji kot štipendist češke vlade in zatem bival kot štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v newyorškem ateljeju leta 2000 in v berlinskem ateljeju leta 2009. Svoja dela predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Od leta 2009 predava risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF), kjer vodi tudi galerijo PEF.